Iz življenja v Argentini
Ne bo več
napovedi
Zadnjič smo omenili, da si je za pred
koncem leta vlada zastavila dvoje važnih opravil: izvedbo mednarodnega srečanja
G-20 in pa miren potek vedno razburkanih decembrskih dni. Srečanje predsednikov
je že mimo. Dogodek je doživel enega največjih medijskih odmevov, kar jih
pomnimo. Ni govora o kakih globokih ali strokovnih komentarjih svetovnega
položaja. Celotna televizijska, radijska in celo časopisna dejavnost so se omejile
predvsem na zunanje površno dogajanje.
Zato je umestno, da tukaj postavimo
dodatno vprašanje: koliko je argentinsko časnikarstvo pripravljeno na analizo
in razumevanje svetovnih dogodkov. In seveda, koliko je tukajšnja javnost pripravljena
sprejeti, da naša država ni „popek sveta‟, kot pravi tipični argentinski izraz,
temveč, da se drugod po svetu dogajajo važne stvari, ki tudi odmevajo, in
včasih zelo negativno, med Atlantskim oceanom in Andi. Preveč provincialnosti,
zakotnosti je še v miselnosti in gledanju celo v vodilnih krogih.
Moč
in sijaj.
Da je vse poteklo mirno in v redu ni novost. Strah, ki je mnoge navdajal, češ,
ali bomo sposobni organizirati tako srečanje, je bil prazen. Ponovno je bilo
dokazano da, kadar Argentinci stvari resno vzamejo v roke, so sposobni
izpeljati tudi najtežje projekte.
Gotovo je bilo eno najtežjih, vprašanje
varnosti. Razume se, da so pri tem sodelovali varnostni organi soudeleženih
držav. Noben od prisotnih predsednikov dejansko ni bil v nikakršni nevarnosti.
A vprašanje z argentinske strani je bilo bolj osredotočeno v pocestnih zadevah
kot v osebni varnosti gostov. V tem pogledu tudi zgodovina teh srečanj ni nudila
dobrih napovedi. Ne moremo se primerjati z Nemčijo, a lansko srečanje v
Hamburgu je poteklo sredi groznih pouličnih spopadov, ki so zahtevali kar nekaj
smrtnih žrtev.
Buenos Aires je doživel le množično a
mirno manifestacijo levičarskih skupin, brez izgredov in brez spopadov. To pa
ponovno dokaže, da kadar se stvari zastavijo resno, jih lahko izpeljemo
uspešno. Predhodni dogovor s protestnimi skupinami in vloga posredovalca, ki jo
je prevzel Nobelov nagrajenec Perez Esquivel, se je izkazala za uspešno. Ob tem
se postavi vprašanje: ali ne bi mogli ta sistem uvesti ob priložnosti domačin manifestacij,
ko pride do hudih in divjih spopadov med protestniki in varnostnimi organi?
Tako ali drugače, srečanje G-20 v
Argentini je bilo uspešno. Prvič se je toliko svetovnih veljakov srečalo v naši
državi. Po več letih nesoglasij so se celo uskladili v nekaj skupnih točkah in
podpisali zaključno (čeprav zelo zvodenelo) izjavo. Predsednik Macri se je
sestal z raznimi svetovnimi mogotci. Buenos Aires je bilo celo prizorišče, kjer
sta poglavarja Združenih ameriških držav in Kitajske sklenila trimesečno
premirje v njuni trgovski vojni. Kaj več bi lahko še pričakovali?
Bo
gorelo?
Mednarodno srečanje je za nami. Uspeh, ki ga je vlada dosegla z organizacijo,
je odjeknil tudi med ljudmi. Vsaj del prebivalstva je pozitivno ocenil izid in
predsednikova figura, ki je zadnje čase trpela razne napade, kritike in padce,
je nekoliko pridobila na ugledu. Hvala Bogu, to ni povzročilo vrtoglavice v
vladi. Sam predsednik je jasno ločil zunanji uspeh in notranje težave.
Težav pa je veliko. Poglejmo najprej možnost
decembrskih izgredov. Odgovorni funkcionarji smatrajo, da vsaj delno obvladajo nevarnost
napadov in spopadov. Zgodovina pa v tem oziru ni prijazna. Večkrat so bili ti
napadi tudi sad izkušenih agitatorjev. Goreči decembri so se začeli ob veliki
krizi leta 2001. Izgredi so bili eden od vzrokov padca predsednika De la Rua
21. decembra tistega leta. Celo gospa Cristina Kirchner se ni rešila te more.
Komaj leto po drugi izvolitvi, ko je zmagala s 54 odstotki, so decembrski napadi
2012 povzročili dva mrtva. Naslednje leto so protesti sovpadali s policijsko
stavko. Takrat je bilo 12 smrtnih žrtev - joj, kako hitro pozabimo stvari.
Sedanja vlada je vsaj prvi dve leti še
kar mirno prebrodila december. A lansko leto se je zapletlo. V parlamentu so
glasovali o novem pokojninskem zakonu. To je bila usodna napaka sedanje vlade.
Tam se je začel padec zaupanja in obnova peronističnega upanja. Na kongresnem
trgu so se odvijali spopadi med protestniki in policijo. Odmevali so po vsem
velikem Buenos Airesu. Zato letos vlada, predvsem guvernerka province Buenos
Aires, izvaja vrsto ukrepov, ki naj nam zagotovijo mirno pot do praznikov.
Mir pa je decembra potreben zlasti, ker
se vse gospodarske postavke rušijo. Prihaja najhujše, tisto, o katerem so
tolikokrat govorili, da „je že mimo‟. Hvala Bogu, sedaj jih je realnost
stresla. „Čakajo nas težki meseci‟ je priznal predsednik na tiskovni konferenci
po uspešnem srečanju G-20. Številke potrjujejo njegove besede. Oktobra je
industrijska dejavnost padla kar 6,5%. Proizvodnja pada že šest zaporednih
mesecev, s čimer smo „uradno‟ padli v recesijo. Besedo „recesija‟ slovar tujk
označi kot „upadanje gospodarske dejavnosti (olepševalno za znamenja krize)‟.
Res se inflacija umirja. Novembrska se bo sukala okoli 3 odstotkov; decembrska
naj bi padla proti dvema odstotkoma. A obnova gospodarske dejavnosti se
napoveduje šele za drugo tromesečje prihodnjega leta. Predsednik Macri je
(vendar!) izjavil, da ne bo več podajal gospodarskih napovedi. Prevečkrat se je
že opekel.
Streljali
bomo.
December nas je presenetil v marsikaterem pogledu. Gotovo je najbolj odmeval
dekret, ko je ministrica za varnost, Patricia Bullrich napovedala, da bodo
člani varnostnih organov lahko uporabljali strelno orožje brez večjih omejitev.
To je gotovo dvomljiva odločitev. Šli smo v drug ekstrem, kajti doslej, v
primeru streljanja med tatovi in policisti, so tatovi hitro odšli na svobodo,
policisti pa so prenašali dolgovezne birokratske postopke. A streljati brez
ukaza „stoj‟, brez napovedi, brez omejitve, celo ko osumljenec beži in policistu
kaže hrbet, je vsaj dvomljivo.
Če bi bili policisti svetniki, bi bilo lažje.
A vemo, da ni tako; celo, de je mnogo policistov povezanih s kriminalom. Odkar
je kot guvernerka nastopila Maria Eugenia Vidal, so izključili nekaj tisoč
policistov zaradi dokazane korupcije. Mnogi niso bili samo udeleženi, ampak so
celo vodili kriminalne drhali. Saj je te dni bil sodnik v Corrientesu obtožen,
da vodi skupino tihotapcev mamil. Kdo lahko zagotovi pravilno nastopanje v teh
okoliščinah?
Odločitev vlade pa je po svoje
razumljiva. Kriminal se sicer manjša, a število mrtvih ob priložnostih ropov in
napadov je še izredno. Tisti, ki so volili Macrija, pa so ga v mnogih primerih podprli
tudi, ker je obljubljal večjo varnost. Potezo gospe Bullrich lahko razložimo s
politične strani: ponovno pridobiti volivce koalicije Cambiemos, ki so se
oddaljili razočarani nad neuspehi vlade.
Poteza je doživela kritiko vedno
nepredvidljive gospe Lilite Carrió, ki je istočasno napadla še drug vladni
predlog: da lahko v denarni sklad volilnih kampanj prispevajo tudi podjetja. Ta
zakonski osnutek naj bi vlada predložila v obravnavo na izrednem zasedanju
parlamenta. Kako bo sedaj, ko obema ključnima ukrepoma nasprotuje glavna
stvarnica vladne povezave? Da, da. Argentina je vedno zanimiva dežela!
Ni komentarjev:
Objavite komentar