Iz življenja v Argentini

Leto III - Št. 9h

Uboga republika

Neverjetno se snovi dnevnih dogodkov hitro pojavljajo, zavzemajo prva mesta v časopisju in na zaslonih, pa takoj izginejo in se v kratkem času znova pojavljajo. So muhe enodnevnice, ki nam ne dovolijo, da bi se zavedali kaj je važno in kaj obstransko. Tako tudi ta tedenski pregled zapade nevarnosti, da osvetljuje dogodke, ki so drugotnega pomena, ker jih dnevni blišč postavi v prvo vrsto, ko bi dejansko morali ostati v ozadju.

A vprašanje zunanjega dolga je bistvene važnosti v sedanjem kritičnem trenutku, pa bo še bolj važno, ko se bo vrnil (če se bo vrnil) mir na zdravstveno področje. Vendar ga vlada včasih izpostavlja, včasih pa prikriva. Razlog za to nihanje pa je enostaven: vlada ne ve, kaj bi storila, kako bi rešila ta problem. Ko je 8. maja zapadel rok, da zunanji upniki potrdijo ali zavržejo vladno ponudbo za preureditev dolga 68.000 milijonov dolarjev, jo je sprejelo komaj 15%. Čeprav bi Argentina potrebovala, da bi načrt sprejelo 75% upnikov, je pričakovala, da jih bo vsaj 40% soglašalo. Odziv je pomenil hud udarec za vladne načrte, ker bo to grozno razliko težko premostiti. Naslednji rok zapade v sredo 22. maja. Premalo časa, da bi se vprašanje rešilo na pameten in stvaren način.

Čas beži. Vlada je od vsega začetka pogajanja nastopala nerodno, neprofesionalno. V takih primerih je treba nekoliko diplomacije. Argentina pa se je postavila na stališče, da ni nobenega drugega izhoda, kot ta, ki ga ponuja vlada. Minister Guzmán dejansko s tremi glavnimi skupinami kapitala (BlackRock, PIMCO in Fidelity) ni imel nobenega stika. Ni »tipal« po kakem možnem izhodu, bil je nedostopen za vsak poizkus resnega dialoga. Ti upniki, tako imenovani »volkovi Wall Streeta«, so skušali dobiti stike s kakim drugim sogovornikom. Pisalo se je celo o direktni povezavi s predsednikom. Vendar je Alberto Fernández vztrajal: »Edini potrjeni sogovornik je Guzmán«. Pri tem je ostalo in pri tem se je skrhal vsak poizkus zbližanja.

Sedaj se položaj ni bistveno spremenil. Predsednik izjavlja, da vlada pričakuje na predlog upnikov. Ti pa menijo, da mora vlada predložiti novo ponudbo. Guzmán ostaja osrednja točka, okoli katere se vrti argentinska strategija. Vsi so mnenja, da država ne mara zapasti v še en default (neplačevanje dolga), a vsi se zavedajo da, če Argentina ne bo popustila, upniki ne bodo sprejeli iste ponudbe. Kakšne bi bile posledice v trem primeru? Vrata zunanjega kredita bi se dokončno zaprla. Ko bo država najbolj potrebovala investicij (doma jih ni) teh ne bo. Že sedaj mednarodna podjetja, ki imajo svoje podružnice med nami, ne pošiljajo dodatnih sredstev in ne predvidevajo novih naložb. Še več, množijo se podjetja, ki selijo svoje tovarne predvsem v Brazilijo. Vse to poteka, ko je brezposelnost visoka in bo še večja, ko bo konec pandemije.

In kakšno je trenutno domače stanje? Skoraj dva meseca sta potekla in šele sedaj je vlada dovolila delno odprtje gospodarskega delovanja. Pod posebnimi pogoji je začelo obratovati kakih 600 podjetij. A medtem je vse gospodarstvo stalo in vsak dan se veča število podjetij, ki napovedujejo, da bodo enostavno zaprla. Če so pred pandemijo računali, da bo letos gospodarstvo nazadovalo za več kot 2%, sedaj napovedujejo, da po proizvodnja padla za 8%. Kakšne bodo socialne posledice tega, je danes težko napovedati. Že sedaj vlada usmerja ogromna sredstva na področje socialne podpore. Pisali smo že o dokladi v višini 10.000 pesov vsem, ki so prizadeti zaradi karantene. To vsoto naj bi, po prvotnih računih, prejelo tri milijone in pol oseb. Potem se je to število povišalo na osem milijonov. Sedaj že napovedujejo, da bo to »plačo« dobilo 11 milijonov državljanov. Prvotni enkratni podpori so sedaj dodali še dodatno za mesec maj. Vse to prihaja iz državne blagajne, ki se polni skoraj izključno s tiskanjem denarja.

Sistem je propadel. Prav to sredo se bo delno obnovilo delovanje zakonodajne oblasti. Po raznih bolj ali manj uspešnih poizkusih, bo začela zasedati poslanska zbornica. Manjša skupina poslancev bo prisotna v parlamentu, ostali bodo sodelovali »virtualno«, preko internetnih povezav. Za njimi bo obnovljeno delovanje tudi v senatu. A napovedujejo, da bo tukaj prisotna le podpredsednica Cristina Kirchner; vsi ostali bodo sodelovali preko medmrežja. Poslanci bodo obravnavali poseben zakon o varovanju zdravstvenega osebja. Senatorji bodo pregledali izredno število predsednikovih dekretov, ki potrebujejo dodatno potrdilo parlamenta. S tem bodo skušali obnoviti republikanski sistem, ki je ves čas karantene spal zimsko spanje. Mimo koronavirusa, je delovanje demokratičnih ustanov v Argentini stalno v neki senci, ki poraja dvome. Demokracija je postala prazna beseda, neke vrste lupina, ki razen volitev ne vsebuje ničesar. Koronavirus je razgalil tudi ta del javnega življenja.

A enako, kot je pandemija pokazala na kaotično stanje domov za ostarele, ali na poraz jetniškega sistema, je sedaj razvidno, da je tudi sodna oblast v intenzivni negi. Bolezen pravosodnega delovanja je tako globoka, da se strokovnjaki resno vprašujejo, če sodna pravica  v Argentini sploh še obstoja. Ko je vlada odredila karanteno, je vrhovno sodišče odločilo, da naj se tudi sodni sistem prilagodi temu. Zaprli so vsa sodišča in ohranili le »dežurno« službo. Nato so skušali uvesti delovanje preko interneta. Sedaj, ko je izolacija bolj ohlapna, so želeli to le še pospešiti. Nemogoče. Sodni sistem v Argentini komaj pozna računalništvo. Sodno delovanje je v večini še samo na papirju. Računalniki, kolikor jih poznajo ali imajo, so zastareli. Ne prenesejo količine informacij, ki se nagrmadijo ob vsakem postopku. Odvetniki morajo za vsak podatek pohiteti na sodišče in poiskati zadevne papirje. Ko so z vrhovnega sodišča svetovali počasno obnovo sodnega delovanja, se je izkazalo, da je to nemogoče. Odvetniki celo niso bili vključeni na seznam tistih, ki so izvzeti iz karantene.

To pa ima še drugo, zanimivo plat. Pred nastopom sedanje vlade so, sicer postopoma a vztrajno, napredovali sodni postopki zaradi korupcije v dobi kirchnerizma. Nato so se precej upočasnili. Po pojavu koronavirusa pa so domala zastali. Sedaj skušajo, naj se sodbe nadaljujejo. A, kot v vsem ostalem sistemu, niso skoraj ničesar digitalizirali. Poleg tega je dejansko nemogoče, da bi nadaljevali s postopki. Dva primera. Sodba proti bivši predsednici, zaradi podelitve izvedbe javnih del v provinci Santa Cruz izključno podjetjem Lazarja Baeza je bila že v teku. A od 190 prič, so jih doslej izprašali komaj 6. Že skoraj leto dni v postopku ni nobenega napredka. Nekaj podobnega se dogaja z drugo sodbo, kjer je tudi obtožen Lazaro Baez. Gre za pranje 60 milijonov dolarjev. Ker je zaradi koronavirusa omejeno število oseb, ki se lahko nahajajo v sodnih dvoranah, so ugotovili, da ni nobenega sodnega prostora, kjer bi lahko nadaljevali s tem postopkom. V takem ritmu ne bivša predsednica ne njeni pajdaši ne bodo nikdar obsojeni.

Čudni spodrsljaji. Zanimivo je zadržanje predsednika, ki jaha na ugodnih številkah ljudske priljubljenosti. Morda prav ta zavest povzroči, da ga rado zanese. V prepričanju, da ima Argentina manjše število okužb in mrtvih, je najprej primerjal naš položaj s sosednjim Čilom. Nerodnost je moral potem popraviti v telefonskem pogovoru s čilskim predsednikom. Ko je napovedal zadnje podaljšanje karantene, pa je primerjavo navezal na Švedsko. Koliko smrtnih žrtev da bi imeli, če bi uporabljali švedsko metodo. Na umirjen a odločen odgovor švedskega veleposlaništva se je odzval z izjavami občudovanja švedske države. Še na zunanji fronti: Argentina je skoraj izstopila iz Mercosurja. Tudi tukaj je moral uprizoriti neroden umik.

Pa na področju domačih priporov kriminalcev? Najprej je postopek navdušeno podprl. Nato mu je ostro nasprotoval. Sedaj, ko je vrhovno sodišče province Buenos Aires te postopke prepovedalo, meni, da je to pač zadeva sodišč.

Te dni je znova izredno porastel vzporedni (blue ali sivi) dolar. Dosegel je blazno ceno 127 pesov. Predsednik je javno izrazil začudenje in izjavil, da to »nima nobene logike«. Celo gospodarski minister Guzmán je opozarjal, da pospešeno tiskanje denarja negativno vpliva na finančne položaje in menjalno področje. Cena vzporednega dolarja je res odvisna od ponudbe in povpraševanja. Trg postavlja ceno, ki je sicer pretirana, a prav v tem položaju »logična«. Mnogi opazovalci menijo, da bi bilo bolje, če bi predsednik malo več mislil in manj govoril.

Tone Mizerit