Iz življenja v Argentini

Leto III - Št. 10

Naveličanost

Mislim, da ne bom zapisal nič novega ali nepoznanega, če trdim, da smo že vsi naveličani. Napetost narašča, živci trpijo, jetra nas bolijo, pandemija pa ne popusti. A ne govorim samo o koronavirusu. V Argentini nimamo ene same bolezni; nesmiselne poteze, javna nasprotja, izkoriščanje tragedije v lastne politične cilje so na dnevnem redu in predstavljajo hujšo nevarnost kot virus, ki so ga Kitajci raztrosili po vsem svetu.

Pisec teh vrstic se je tudi že naveličal. V tem primeru gre za oštevilčenje teh člankov. »Iz življenja v Argentini« pride do bralcev po treh različnih poteh: a) tiskan (fotokopiran) izvod, ki se razdeli po mreži tednika Oznanilo; b) razposlan po elektronski pošti (iniciativa in delo prijatelja  Roka Finka); c) objavljen na spletni strani (blog). Ker so tiskani izvodi najbolj številni sem vedno, kadar zaradi praznikov ali počitnic Oznanilo ni izšlo, zadnji številki novega izvoda dodal črko, da bi v tiskanem izvodu ohranil tekoče oštevilčenje. Ker zaradi karantene Oznanila ne tiskajo, se je količina črk, dodanih številki »9«, že tako razpasla, da je zgubila smisel. Ker se karantena v Argentini nadaljuje v nedogled, in ne vemo, kdaj bo ponovno tiskan in razdeljen naš verski tednik, sem se naveličal črk in danes zapisal slavno in pričakovano številko »10«.

Moj Bog, do kdaj in kako? Prihodnji ponedeljek naj bi poteklo sedanje podaljšanje karantene. Se komu čudno zdi, da napovedujejo že nov podaljšek? Da, dodatna dva tedna v izolaciji, medtem ko bodo dalje trpeli živci in jetra. Tudi tega smo že naveličani. A skupina, ki predsedniku svetuje v sanitarnih zadevah, je priporočila dodatno dobo izolacije. Doslej se je ta politika vlade izkazala za uspešno. V primerjavi z drugimi državami (zlasti z Brazilijo) in če upoštevamo število prebivalcev, je Argentina med državami, ki ohranja nadzor nad pandemijo.

Če upoštevamo podatke do vključno tega torka 19. maja, je 8.809 okuženih in 393 mrtvih. Vsekakor vredna številka. Vendar se je zadnje dni zelo povečalo število okužb. Prav ta torek smo dosegli nov rekord 438 okuženi v 24 urah. To je predsednika prepričalo, da je treba osamitev le še podaljšati. Novi datum bo postavljen na ponedeljek 8. junija. In potem? To nenehno podaljševanje pa predstavlja izziv, v koliko in do kdaj ga bodo ljudje ubogali. Nekaj primerov sprostitve in ponovne zaostritve kaže naveličanost in pojave upora. Prav te dni je morala Cordoba storiti korak nazaj, ko so se po olajšanju karantene pojavili novi številni primeri okužb. V prestolnem mestu tudi razmišljujejo o odpravi otroških sprehodov ob koncu tedna.

Je pa res, da se okužbe osredotočajo v prestolnem mestu in okolici. Mesto in Veliki Buenos Aires dejansko vsebuje 80% vseh obolelih. Zanimivo pa je, da dve provinci doslej nista zabeležili niti enega primera. To sta Formosa na severu, in Catamarca na zahodu. Sedaj pa je dodatnih pet provinc, ki v zadnjih dveh tednih niso utrpele novih okužb. Te so Jujuy, La Pampa, San Luis, Santa Cruz in Chubut. Res imajo vsa ta okrožja manjše število prebivalcev, vendar kljub temu strokovnjaki ne najdejo stvarnega odgovora, zakaj ta razlika. A za trenutek se vrnimo v provinco Catamarca. Zapišemo, kot zanimivost za nas, da so tam letos obhajali 400-letnico prisotnosti kipa čudežne Marije iz doline (Nuestra Señora del Valle). Škof tamkajšnje Cerkve pa je naš slovenski rojak, sin slovenskih staršev, msgr. Lojze Urbanč.

Kar je Alberto združil naj Cristina ne loči. Saj nam bralci ne bodo zamerili, da poberemo stavek iz evangelija. A ideja se krasno ujema s političnim položajem v vladi. Ne moremo spregledati, kako se stvari obračajo po želji in pod pritiskom bivše predsednice. Eden važnih uspehov, ki si jih je pripisoval Alberto, je bilo sodelovanje vlade in opozicije. To se je opažalo na ravni guvernerjev, pa tudi županov Velikega Buenos Airesa. Kar nekaj napovedi v zvezi z bojem proti pandemiji je predsednik podal, obkrožen z vodjem mestne vlade in guvernerjem province Buenos Aires. Larreta in Kicillof izhajata iz skrajno nasprotnih političnih položajev. Larreta je eden voditeljev koalicije prejšnje vlade; nekateri ga že smatrajo kot predsedniškega kandidata opozicije na prihodnjih volitvah. Kicillof izhaja iz samega osrčja Cristininih pretorijancev. Tudi o njem govorijo kot o možnem predsedniškem kandidatu. Vendar je v začetku pandemije njuno sodelovanje vzbujalo upanje, da bomo na nek način premostili slavno razpoko.

Pa je vrag vtaknil svoj rep, kot trdi star španski rek. Torej: Cristina je posegla vmes, ker ji to sodelovanje ni bilo po godu. Ne prenese vodje mestne vlade, zlasti, če se o njem govori kot o predsedniškem kandidatu. Ne more pozabiti, da je na volitvah Larreta zmagal v prvem krogu z nad 52% glasov. In predvsem noče ničesar slišati o sodelovanju. V tem  (in morda le v tem) soglaša s Peronom, ko je rekel: »Za prijatelje vse, za sovražnike niti pravice«.

Potem se je začela prava gonja proti Larreti. Nanj so navalili peronistični župani predmestja, vodje kirchnerizma, minister za zdravstvo province Buenos Aires, vladni poslanci in razni priskledniki. Obtožili so ga, da je kriv porasta okužb, predvsem v bednih naseljih po mestu. Res je, da se je pandemija razpasla predvsem v dveh predelih: villa 31 in pa villa 1-11-14. To so sicer vsi pričakovali. In tega se najbolj bojijo predmestni župani. Če virus prodre v njihova bedna naselja, se bo razbesnel pekel. Še preden pa se to začne, je treba poiskati krivca. Kdo naj bi bil kriv? Seveda Larreta, ker da je preveč zrahljal karanteno v mestu. Minister za zdravstvo province Buenos Aires, Daniel Gollán, je celo objavil zemljevid, kjer je mesto krvavo rdeče pobarvano, in izžareva bolezen v predmestje. Nekateri župani so tudi izjavili, da bodo zaprli prehode iz mesta v njihova območja. Zaman je mestna vlada objavljala statistike in dokazovala, da župani nesramno lažejo. Prevladalo je nasprotje, razširil se je prepad.

Da je bila mera polna, je za boleznijo umrla socialna voditeljica v villi 31, Ramona Medina. Pred dnevi je napadala mestno vlado, češ, da v naselju niti ni vode, da bi si umivali roke. Splošno geslo je po tem bilo: »Kriv je Larreta«. Polemična predsednica Mater Majskega trga, Hebe de Bonafini, je direktno obtožila: »Ramono je ubil Larreta«. Potem se je pokazalo, da je tisto pomanjkanje vode bilo posledica okvar v strukturi vodnega podjetja. Za predsednico tega podjetja pa je bila imenovana Malena Galmarini, žena predsednika poslanske zbornice (Sergio Massa). Razvila se je polemika, da to ni tako, da je krivo mesto ne vodna družba in obratno. Alberto je skušal posredovati, a zaman. Zmagala je Cristina.

Zapleti se množijo. Pa še drugi spori so na dnevnem redu. Radikalni vodja Alfonso Prat Gay, ki je bil finančni minister pod Macrijem, je javno opozoril na zapleten gospodarski položaj. Svaril je pred stališčem »ali življenje ali ekonomija« in svetoval srednjo pot, ker gospodarske posledice bodo grozne. Čeprav je bil njegov nastop dobronameren, je s strani predsednika naletel na oster in jezen odziv. Drugi primer obnovljene razpoke. A svarilo je bilo stvarno. Argentinsko gospodarstvo se je ustavilo. Meseca aprila, na primer, ni argentinska avtomobilska industrija proizvedla niti enega samega avtomobila. Tobačne tovarne so bile zaprte in razpaslo se je tihotapljenje cigaret iz sosednjih držav. Tekstilna industrija, ki je bila že prej v intenzivni negi, je dejansko uničena. Država je izjavila, da bo podprla podjetja in plačala del mesečnih plač.

Pa se je pojavila bistra glava kirchneristične poslanke Fernande Vallejos. Predlagala je, naj bo zaradi tega država soudeležena v lastništvu podjetij. Vlada je idejo prijela z obema rokama. A od tu do podržavljenja privatne lastnine ni veliko razlike. Korak pa spominja na podržavljenje ustanov privatnih pokojnin (AFJP), ki so jih tudi zasegli. Idejo je tedaj dal Amado Boudou, se priljubil Cristini in s tem zaslužil kandidaturo za podpredsednika.

Te dni so tudi objavili povišanje pokojnin. Spomnimo, da je Macri z zakonom določil sistem posodobljenja. Alberto je to z dekretom ukinil. Junijska povišica bo sedaj znašala 6,12%. Po Macrijevih računih bi povišica dosegla 10,9%. To je že drug primer spornega povišanja, ki je snov za obravnavo pri Vrhovnem sodišču. Vlada govori, kako da »brani naše dedke in babice«, a stvarnost kaže drugo. Da, da, tudi tega smo že naveličani.

Tone Mizerit