Iz življenja v Argentini

Leto IV - Št. 15

Sredi pušk in virusov 

Neizbežno je, da pišemo o pandemiji, zlasti sedaj, ko drugi val grozi, da se lahko, po besedah buenosaireškega guvernerja, spremeni v cunami. Dnevne okužbe postavljajo nove rekorde, cepiva pa že primanjkuje. Doze so razpoložljive le do tega petka. Sama ministrica za zdravje pa je priznala, da ne ve, kdaj bodo prišle nove pošiljke. Kitajska nam dolguje dva milijona že plačanih doz, Rusija pa svojo Sputnik V pošilja v razširjenih kvotah.

Vsekakor je zanimivo, nerazumljivo a pričakovano, da se v vsem obdobju koronavirusa, ko se je okužilo nad dva milijona in pol državljanov in za boleznijo umrlo nad 58.000 Argentincev, podpredsednica ni niti enkrat javno omenila pandemije, niti se izjavila o trpljenju in težavah bolnih in prizadetih, ne o sanitarnem stanju države. Seveda, to ni nič novega in je preveč lastno kirchnerizmu. Se spomnite tragedije plesišča Cromañón, kjer je v požaru 30. decembra 2004 umrlo 198 ljudi? Takrat je še vladal Nestor in na dogodek ni bilo odziva. Cristina osebno pa je na predsedniškem mestu doživela, na primer, tragedijo na železniški postaji Once. Niti besede sožalja iz njenih ust. Ali poplave v mestu La Plata leta 2013, kjer se še dane ne ve, koliko ljudi je umrlo? Ali poplave v provinci Tucumán tudi leta 2013? Ko so novice o mrtvih prihajale v Buenos Aires je ona plesala na odru strankarskega zborovanja na Majskem trgu …

Kaj je njihova skrb. Pa tudi če ne bi bilo tistih predhodnih dogodkov, je nemogoče, da se druga vladna figura niti z besedico ne dotakne tragedije, ki ji po drugi strani vlada ne najde izhoda. Tudi je nerazumljiv njen molk, ko se je koronavirusa nalezel predsednik Alberto Fernández, čeprav je bil cepljen z obema dozama ruskega Sputnik V. Mimogrede, iz Moskve so direktno stopili v stik z ministrstvom za zdravje češ, kaj da se je zgodilo. Ponudili so celo, da bi poslali strokovno ekipo, da bi raziskala dogodek. Seveda, ni isto, če se okuži »sosedov sin«, kot pa z vsemi cepivi opremljen predsednik države. Sanitarno in politično je pojav res skrajno negativen. A Cristina - nič.

Resnične (in edine) skrbi in napori podpredsednice so te dni obrodile nov sad. Sodna zbornica jo je oprostila v postopku, imenovanem »dolar futuro« (prihodnji dolar) kjer je bila s tedanjim gospodarskim ministrom (Axel Kicillof) obtožena korupcije. Za sodnike je bila tista poteza le  »zgrešena vladna politika« (pri kateri se ona ni okoristila) ne pa kaznivo dejanje. Isto pa bo sedaj lahko utemeljil bivši predsednik Macri, ki ga tožijo zaradi posojila Mednarodnega denarnega sklada. Tako ali drugače, podpredsednica ima en sodni postopek manj. Druga zbornica pa ji je vrnila vsa posestva in hotelirska podjetja, ki jih lahko upravlja po mili volji. A v tem primeru se sodni postopki nadaljujejo.

Nihče kirchnerizmu ne more zanikati spretnosti na sodišču. Na prostost se bo vrnil tudi znani bivši državni sekretar José López, ki bo, po plačilu določene kavcije, na svobodi čakal izid sodnega postopka proti njemu. Se spomnite? 14. junija 2016 je ob treh zjutraj čez zid nekega neznanega (in nepriznanega) ženskega samostana metal torbe polne dolarjev (9 milijonov) in jih potem skušal tam skriti (s sabo je imel celo brzostrelko). Nikdar ni mogel (hotel?) razložiti, kje je dobil tiste dolarje, ne čigavi so (»to je političen denar«), ne kaj je mislil z njimi narediti.

Vse to se dogaja medtem, ko država gleda, kako se na obzorju znova odpira pekel pandemije. Vlada dvomi, kaj naj naredi. Guverner Kicillof (sedaj že brez sodne tožbe) zahteva vsaj dva tedna splošnega zaprtja. V vladni palači si tega ne upajo. Kdo jim lahko zagotovi, da bosta samo dva tedna? V intenzivni negi niso samo bolniki temveč tudi celotno gospodarstvo, ki bi težko preneslo nov daljši zastoj delovanja. In končno: kaj, če ljudje, naveličani in obupani, enostavno ne bodo ubogali vlade in ne bodo ostali doma?

Se ničesar ne naučijo? Nenehno v teh naših komentarjih omenjamo inflacijo. Ta najbolj prizadeva revne ljudi, ker cene prehrane rastejo bolj kot ostale. Ko govorimo o prehrani, pa moramo seveda govoriti o mesu. Goveje meso je bilo tradicija na argentinskih mizah. Priljubljeno je doma in slavno po vsem svetu. Zato je prav govedina eden izmed močnih izvoznih adutov argentinskega gospodarstva. Res pa je, da domača cena nenehno raste in da kmetje raje izvažajo, kot pa da bi prodajali na domačem trgu. Vendar, kdo je kriv, da cena mesa tako raste? Pravzaprav ni samo meso, a ker je neka psihološka povezava med mesom in Argentinci, ta snov povzroča največjo pozornost.

Pred dnevi je državna sekretarka za notranjo trgovino izjavila, da če ne bodo znižali cene mesa, bo vlada prepovedala izvoz. Za tiste, ki smo malo starejši, nas spomin takoj povede v leto 2006, ko je predsednik Nestor Kirchner prepovedal izvoz mesa. »Ne zanima nas, da bi izvažali za ceno lakote ljudstva«, je utemeljeval svojo potezo. Državni tajnik je bil takrat Guillermo Moreno, ki je v svoji pisarni sprejemal obiskovalce, medtem ko mu je na mizi ležala pištola. Sedaj je sekretarka Paula Español. Nima pištole a lahko težko rani argentinsko živinorejo.

Jasno je, da se kirchnerizem ničesar ne nauči iz svoje preteklosti. Ali ga pa ne zanima, da bi se kaj naučil. Leta 2006, ko so prvič prepovedali izvoz mesa, je zaprlo nad 100 klavnic in ohlajevalnic mesa, izgubilo se je 12.000 delavnih mest. Izgubilo se je tudi 10.000 milijonov dolarjev zaradi padca izvoza v naslednjih obdobjih. Argentina je dotlej zasedala tretje mesto na svetovni lestvici izvoznikov in bila udeležena z 10% prodaje. Padla je na trinajsto mesto z 2%. Število glav govedi je padlo za dvanajst milijonov. Cena mesa pa je poskočila za 200%. Če lahko kaj priznamo Macriju je, da je uredil to zadevo in vrnil Argentini enega izmed važnih dohodkov tako potrebnih deviz. Lani je Argentina znova dosegla nov rekord izvoza in sicer 900.000 ton; in število glav si je znatno opomoglo, čeprav še vedno ni na višini pred letom 2006.

Potem, ko je polemika osvežila spomin na pretekle napake, so v vladi trdili, da nimajo namena ne želje po takem koraku. Strokovnjaki pa so razlagali, da je bila izjava sekretarke pač pritisk, ker se te dni znova pogajajo o projektu poceni mesa, ki je bil doslej v veljavi: prodajajo »popularne kose govedine« po »ljudski ceni« (30% popusta). A, pozor: eno in drugo nima veliko opraviti z uživanjem mesa s strani Argentincev. Edino stvarno dejstvo je, da ljudje jedo manj mesa, ker imajo manj denarja. Če je 1960 normalni Argentinec pojedel letno 82 kil mesa, ga sedaj poje komaj 52 kilogramov. Statistika pa tudi pove, da je kupna moč normalne delavske plače v zadnjih štirih letih izgubila kar 20%. To je tudi vzrok, da je potrošnja v supermarketih marca padla za 26% in računajo, da bo v naslednjih mesecih še padala.

S Kitajske ne prihaja samo virus. Te dni se je nahajal v Argentini poseben odposlanec ameriškega predsednika. Joe Biden je v Buenos Aires poslal svojega izrednega svetovalca za narodno varnost. Kolumbijec Juan González, ki je svetovalec tudi v latinskoameriških zadevah, se je sestal z najvišjimi predstavniki vlade.

Najbolj zanimiva, v teku teh pogovorov, je bila izjava predsednika Fernándeza: »Ne bo tujih vojaških baz« na argentinskem ozemlju. Povod za to izjavo so bile govorice, ki so seveda prišle na ušesa ameriškim krogom, da bo Kitajska zgradila nek »logistični center« v bližini Ushuaie. O tem je javno govoril tudi guverner Ognjene zemlje Gustavo Melella. Združene države so sploh zaskrbljene zaradi rastoče prisotnosti, tako Rusije kot Kitajske, na argentinskem ozemlju. Ali poleg cepiva pošiljajo tudi orožje? Ali morda vojaštvo?

Dodatno je državni sekretar za mednarodne zadeve ministrstva za Obrambo, Santiago Cafiero (bratranec šefa kabineta vlade) dejal, da pričakuje, »da bodo kitajske oborožene sile kmalu lahko opravile skupne vojaške vaje z argentinskimi«. Vojaške oblasti so strogo zanikale to možnost. Še več: za letos je predvidenih samo deset skupnih vojaških vaj s tujimi silami, od teh tri z ameriškimi oddelki in nobena s kitajskimi. A dejstvo je, da ima Kitajska v Argentini že eno postajo za »raziskovanje vesolja«, o kateri opazovalci trdijo, da je dejansko vojaška baza. González je seveda prejel uradno zatrdilo, da do kake (druge) vojaške baze ne bo prišlo.

Tone Mizerit