Iz življenja v Argentini

Leto IV - Št. 28

Začelo se je odštevanje

Nerodno je, kadar je treba pisati ali poročati, ko se nahajamo na pragu dokončnih poročil ali novic. Danes, sreda 14. julija zvečer, zapade prvi roka bližajočih se parlamentarnih volitev. Pred polnočjo morajo stranke pred volilnim sodiščem uradno predstaviti povezave, v okviru katerih bodo nastopale na teh volitvah. To ni težava za vlado, ki ima jasno določeno, kdo in v kakšni meri sestavlja »Fronto vseh« (Frente de Todos = FdT). Ustanovili so jo 12. junija 2019 z enostavnim namenom, da zmagajo na predsedniških volitvah. In so zmagali! Fronto sestavljajo predvsem tri variante peronizma in vrsta manjših, skoraj nepomembnih skupin, ki v nobenem primeru nimajo glasu ne vpliva. Ni novih pristopov ne izstopov. Povezava res ni njihov problem.

Bolj zapleteno je v opoziciji, kjer so na dnevnem redu pogajanja za pristope in grožnje z odstopi. Glavna opozicijska povezava je »Skupaj za spremembe« (Juntos por el Cambio = JxC - a je možno, da bodo spremenili ime), ki skuša zajeti nove formacije. Zadnji hip je pristopila stranka GEN, ki jo vodi Margarita Stolbizer. Ni jasno, koliko glasov bo prinesla v povezavo, ker je zgodovinsko nihala med velikimi simpatijami a potem zvodenela v ljudski priljubljenosti. Vendar, njeno ime ima še vedno veliko težo in predstavlja najbolj levo krilo te povezave. Drugo vprašanje je kakšna desničarska povezava. Ne morejo najti skupnega imenovalca. Vodja ostaja José Luis Espert, a ga mnogi zapuščajo. Celo López Murphy je presedlal v JxC. V provinci bo podprl radikale; v prestolnici pa so njegovi ljudje povezani z Larreto. Rastoče težave (kot vedno) pa ima levica. Sanjali so z enotnim nastopom »Združene levice« (v Sloveniji sem zasledil isto ime, a ni primerjave). Vemo, da je to absolutno nemogoče. Ideološki odtenki so preveč močni in končno bodo dve formaciji, kar zaplete njihovo možnost dostopa v parlament.

Druga postaja. Nocoj bomo torej vedeli, katere povezave in v kakšni sestavi bodo nastopale na volitvah. Čez deset dni (24. julija), morajo prijavljene povezave predstaviti kandidatne liste v vseh volilnih okrožjih. To pa je za ene in druge precejšen problem. Prejšnji teden sem zapisal, da vlada nima težav, ker za vsa važna mesta kandidate določi Cristina Kirchner. A to ni povsem res. Zapletlo se je v provinci Buenos Aires, kjer težava ni, ker hočejo vsi kandidirati (kot v opoziciji) temveč, ker se branijo kandidatur. Cristina ima težavo, ker v kirchnerizmu ni dovolj znanih in priljubljenih imen, in tudi, ker mnogi sedijo na vladnih mestih in jih nočejo zapustiti na oltarju volilne kampanje, ki ne napoveduje najbolj prijetnih in zagotovljenih uspehov. Pa še druga težava: Cristina želi, da bi prvo mesto na seznamu poslancev v provinci Buenos Aires (ključno volilno okrožje) zavzel šef kabineta Santiago Cafiero. Tega pa on noče, še manj pa predsednik. Alberto se boji, da mu bo na izpraznjeno mesto podpredsednica vrinila nekoga, ki ga bo zanjo nadziral in - bojkotiral. Tako deset dni pred zaključkom še ni nič jasnega.

V JxC v provinci pa teče hud boj. Larreta jim je vrinil za kandidata svojo desno roko (Diego Santilli), ki bi tako iz mesta preskočil v provinco (obratno kot Vidal). Temu pa se upirajo radikali, ki so dolga leta životarili in so do pred kratkim prenašali vodstvo Macrijeve PRO. Sedaj dvigajo glave, predvsem, ker je pri njih na politični oder skočil priljubljeni nevrolog Manes. Tako da bo res med njimi hud boj na primarnih volitvah, ki bo tudi odločil uspešnost (in predsedniško kandidaturo za leto 2023) kot želi Larreta.

Težave JxC se pojavljajo tudi v provincah (Cordoba …), kjer so radikali močni in hočejo kandidatne liste sestaviti po lastnem okusu. V Mendozi pa so se dogovorili in bodo skupno nastopili proti kirchnerizmu. Zapleta se tudi v vladni FdT na področjih, kjer kirchnerizem nima močne baze, pa hoče kljub temu ukazovati. Ne pozabimo, da je, na primer v provinci Jujuy, ob samostojnem nastopu, kirchnerizem pristal komaj na četrtem mestu. To je tisti pojav, ki ga mnogi ne razumejo: kako peronizem pusti, da Cristina ukazuje, ko v stranki niti ni večinska. A to je bolj problem za psihologe kot za politologe. Vse to bo mimo 8. avgusta, ko se bo uradno začela volilna kampanja. Primarne volitve pa bodo 12. septembra. Tedaj se bo zjasnilo marsikatero doslej temno obzorje.

Kampanja se je že začela. Pravzaprav poteka že dolgo časa. Vse, kar stori vlada, je del teh naporov. Ojačeno cepljenje proti Covidu, ki je zadnje čase res bolj uspešno, poteka v znamenju vladne propagande. Se spomnite, ko nam je Cristina zagotavljala, da ko bomo vsi cepljeni, bomo »znova« srečni? Sedaj Alberto trdi, da smo bili pretekli teden država »ki je na svetu največ cepila«. Seveda, statistike kažejo, da je bilo pred nami več kot ducat držav. Z eno samo dozo je res cepljenih že 45% prebivalcev, a z obema dozama komaj 11%. Vlada se izredno trudi, da bi na tem področju vidno napredovala. Potem, ko je Alberto podpisal dekret, ki je odprl vrata države tudi ameriškim cepivom, se pogajajo za milijonske doze. To ga je znova zapeljalo v dvomljive napovedi, češ, da bomo septembra »že vsi cepljeni. Pripravite se na lepo pomlad«. Seveda ni niti omenil, da smo na robu 100.000 smrtnih žrtev in da bi jih bilo mnogo manj, če bi od vsega začetka sprejeli (kot sedaj) ponudbe ameriških cepiv.

Klub cepljenju vlada ne popusti v omejitvi dohoda potnikov iz inozemstva. Omejitve je z dekretom podaljšala za naslednje štiri tedne. Posledica je na tisoče Argentincev, ki na raznih koncih sveta čakajo na kako mesto na maloštevilnih letalih. Močni so protesti združenja letalskih družb, ki trdijo, da je Argentina edina država na svetu, ki je uvedla tako omejitev. Zaradi odpovedi poletov je v Zürichu obtičal celo bivši predsednik Macri. To seveda ne prepreči, da bi bil stalna tarča vladnih napadov. Sedaj so ga obtožili, da je ob državnem udaru v Boliviji v to državo, za kontrolo ljudskih izgredov, poslal večje količine orožja. »Nehajte lagati« je odločno zahteval iz Evrope. Dejansko vlada, ki nenehno ponavlja to novico, doslej ni mogla dokazati resničnost teh trditev. Zahvalno pismo nekega bolivijskega generala je ta označil za »ponarejeno«.

Strokovnjaki pa dvomijo, koliko bo cepljenje res vplivalo na ljudsko voljo. Ekonomija je trenutno pri ljudeh na prvem mestu. In tukaj, kljub vladnim naporom, stvari ne delujejo po njihovih željah. Jutri (15. julija) bo uradni statistični inštitut objavil številke za mesec junij. Na splošno privatne ustanove smatrajo, da se bo inflacija sukala okoli 3%, kar pomeni, da so cene v prvih šestih mesecih narasle za 25%. To pa ne sovpada z vladnimi trditvami, da bodo povišice plač (in pokojnin) prekosile inflacijo. Zato je vlada dovolila, da ponovno zasedajo paritetne komisije vseh dejavnosti. Kar pa zadeva upokojence, je Alberto z dekretom odločil dodatek (5.000 pesov) za vse, ki prejemajo manj kot 35.000 mesečno. Kirchnerizem mu je ob tem pel slavo, da se je »postavil na stran najbolj ubogih«. Nič seveda ne govorijo, da ni izvedel obljubljene povišice 20% »takoj, ko bom nastopil«, da je z zakonom o pokojninah grobo prizadel starčke (sodniki že razsojajo v prid upokojencev, ki so državo tožili), niti, da ni izpolnil obljube, da jim bo »napolnil hladilnike«.

Edino veselje. Sreča, ki jo je napovedovala Cristina, ali »lepa pomlad«, ki jo obljublja predsednik, doslej nista razveselili naroda. Edino veselje jim je prinesla nogometna reprezentanca, ki je v finalu, v slavnem Maracaná, premagala Brazilijo in osvojila ameriško prvenstvo. Alberto je seveda želel »prijazno fotografijo« za propagandne namene, kot doslej vsi predsedniki. Ni je bilo. Ko je bil predsedniški helikopter že pripravljen, da ga odpelje na letališče za sprejem ekipe, je vse padlo v vodo. Zakaj? Baje ni bil »zaželena oseba«. Zakaj? Stara zgodba, ki pa jasno pokaže, kako se stvari delajo v Argentini. Lanskega avgusta je na carino prišlo 32 respiratorjev (naprava za umetno dihanje), ki jih je Messi podaril bolnici v rodnem Rosariu. Še vedno so na carini! Da manjkajo neki papirji, da tiste naprave v Argentini niso potrjene … Nihče v vladi ni storil nič, da bi zadevo uredil. Dragi aparati rjavijo in čakajo na bolj pametno vlado. Messi seveda besni.

Besnijo tudi kmetje, ki jim vlada stalno meče polena pod noge. Prepoved izvoza mesa je še vedno delno v veljavi. Pet tisoč ton mesa leži v pristanišču in čaka na dovoljenje, ki ne pride. Še malo, pa bo vse zgnilo. Podobno, kot respiratorji, ki rjavijo. Kdo naj razume to deželo.

Tone Mizerit