Iz življenja v Argentini

Leto IV - Št. 11

Ofenziva se začenja

Splošno mnenje opazovalcev, pa tudi političnih skupnosti je, da prehajamo v novo dobo. Izhodiščna točka ofenzive je bil odstop ministrice za pravosodje. Marcela Losardo je odšla utrujena, naveličana, da se je morala nenehno boriti z nasprotniki v lastnih vrstah. Zavedala se je tudi, da prihajajo novi, težki časi, ko bo morala izbrati med lastno vestjo in ukazi »od zgoraj«. Morda jo je bolelo dejstvo, da je politična skupina, kateri je pripadala, zapadla sodnemu prevratu. A gotovo jo je še bolj bolelo, da je njen prijatelj, predsednik Alberto Fernández, ni branil, ni podprl, ampak se je uklonil ukazom podpredsednice in odprl vrata novi ofenzivi.

Mnogi časnikarji so od samega začetka sedanje vlade trdili, da je edini cilj podpredsednice, da se reši vseh sodnih postopkov. Ti bi je sicer ne pognali v zapor; njena parlamentarna nedotakljivost bi jo lahko (kot pokojnega Menema) do smrti ohranila na svobodi. A ni hotela sprejeti, da bi jo sodišče razglasilo za krivo  korupcije. Hotela je (hoče), da jo sodniki priznajo za nedolžno, kajti »zgodovina me je že oprostila«, kot je rohnela na enem izmed zasliševanj pred sodno zbornico.

Preveč počasi. Ko je Cristina izbrala »svojega« predsednika, je gotovo računala, da se bodo stvari hitro uredile. Že samo dejstvo, da je kirchnerizem znova na vladi, bi moralo prepričati sodnike, da naj zaključijo vse postopke proti njej. Ona sama (za njo pa ves njen dvor), je razvila teorijo, da je žrtev sodne vojne (»lawfare« - glej prejšnjo številko). Vse skupaj ni pomagalo. Čeprav počasi (prepočasi), se so postopki nadaljevali in že kot podpredsednico so jo klicali na zagovor. Zato je 26. oktobra lanskega leta pisala o »funkcionarjih, ki je funkcionirajo«. Takoj za tem pa je 18. decembra, na strankarskem zborovanju v La Plati svetovala članom vlade, da »tisti, ki se bojijo … naj si poiščejo drugo delo«. Dejansko je v dobrem letu vladanja Alberto izgubil tri ministre in še nekaj višjih funkcionarjev, vse iz njegovega okoliša. Nadomestili so jih člani iz najbližjega kroga podpredsednice.

Ključni trenutek je bil ko so, po odprtju letošnjih zasedanj parlamenta, napovedali ustanovitev komisije, ki naj nadzira delovanje sodnikov. Kirchneristi so trdili, da bo »imenovala in odstavljala sodnike«, ministrica Marcela Losardo pa je opozorila, da je to nemogoče, ker je protiustavno. Gospa je odšla, na njeno mesto pa je prišel Martin Soria, poslanec in član vladne družine iz province Rio Negro. Znan je po svoji nasilnosti in napadalnosti. Njegov oče je bil guverner, pa ga je žena ubila, ko je odkrila nezvestobo. Izhaja pravzaprav iz političnega območja, ki ga vodi Sergio Massa, a je zadnje čase storil vse, da se je približal podpredsednici in njenemu sinu. Nek časnikar je bistro ugotovil: »Odšla je dama, prišel je taliban«. Za tem je časopisje uporabljalo to posrečeno figuro in pisalo o »ofenzivi talibanov«.

Kaj so talibani? So  muslimanski vojščaki ki obvladajo Afganistan. Že na začetku so se ločili od politike mudžahedinov do tujcev in na ta način pokazali, da se zavzemajo za nekakšno »očiščevanje ljudstva«. Talibansko razumevanje islama, džihada in sprememb v družbi je šlo tako daleč, da je postalo nenormalno. Talibani niso ne radikalni islamisti ne tradicionalisti, saj ne priznavajo nobenega drugega islama - pač pa le inačico svojega. Nekaj takega se dogaja s kirchneristi, v razmerju s peronizmom. Zaradi zapletenega sodnega stanja je Cristina izdala ukaz ofenzive. Na čelo tega spopada je postavila novega pravosodnega ministra. Ta je že izjavil, da »mora« sodišče oprostiti podpredsednico »vseh obtožb in krivde«. Sicer ni najbolj primeren mož za to mesto. Dva dni pred imenovanjem ga je sodišče v rodni provinci oprostilo v tožbi, povezani z nekimi »prostovoljnimi prispevki« med njegovim občinskim delovanjem. A njegovi sodelavci (pajdaši) so še vedno obtoženi. Za njih ni pomilostitve.

Vsekakor, ne bo šlo tako lahko v ofenzivi na sodišča. Vmes je ustava in tukaj bo potekal najhujši spopad, katerega izid je še nepredvidljiv. Obenem pa bodo oktobra dopolnilne parlamentarne volitve. Tam pa bo dejansko izrečena ključna beseda. V senatu ni večje nevarnosti za peronistično večino. V poslanski zbornici pa borba teče za vsak sedež. Zakonski osnutek o sodni reformi, ki ga je senat že potrdil, poslanci niti še niso obravnavali. In ga ne bodo, dokler ne bo predhodno zagotovljeno, da bo potrjen. Zadeva se vedno bolj zapleta. Federalni peronizem (Lavagna in njegovi) noče igrati vloge koristnega budala v tej drami, ki jo uprizarja Cristina.

Naš cilj je zmaga. Medtem, ko so vlada in politični krogi besno debatirali o možnosti, da bi odpovedali primarne volitve (PASO) in prestavili datum splošnih, pa je Državna volilna zbornica odločila drugače. Ta torek je objavila razpored parlamentarnih volitev, ki bodo zaznamovale polovico vladne dobe predsednika Fernándeza. Kot določa objavljeni koledar, bodo PASO (primarne, odprte, istočasne in obvezne) 2021 potekale v nedeljo 8. avgusta; 24. oktobra pa bodo splošne volitve. Celotni volilni koledar se začne 27. aprila in zaključi 1. decembra. Kocka je padla in težko je (a ni nemogoče), da bi vlada s kakim dekretom ali parlament z zakonskim posegom spremenil ta volilni koledar.

Razumljivo je, da vse politične skupine težijo po zmagi. A vlada si od njih mnogo obeta. V ta cilj namenja vse svoje sile. Medtem, ko je zmanjkalo cepiv (cepili so komaj 1% prebivalstva) in napovedujejo prihod drugega vala pandemije, je celotno delovanje vladne zdravstvene ekipe ena sama improvizacija. Sosednji Čile se ponaša z eno najhitrejših cepilnih kampanj na svetu, mi pa smo med zadnjimi. Jasno: vse sile in skrbi so usmerjene v »sodno vojno«. Enako se dogaja z gospodarstvom. Te dni so objavili številke za mesec februar. Inflacija je dosegla 3,6%, na področju prehrane pa 3,8%. To pomeni, da je v prvih dveh mesecih inflacija dosegla 7,8%, kar v kali zatre vladne napovedi, da bo v celem letu dosegla »le« 29%. Tako stoji zapisano v zakonu o državnem proračunu in tega doslej vlada ni popravila. Privatni strokovnjaki seveda računajo inflacijo med 40 in 45%, kar je vsekakor bolj stvarno.

To je drugo področje, ob katerem besni podpredsednica. Dobro se zaveda, da je od gospodarskega in socialnega položaja odvisen izid volitev. Zato je odločila, da naj cene javnih storitev (luč, plin, voda …) ostanejo nespremenjene. Ne bo lahko, ker so zamrznjene že leto dni (od začetka pandemije). Zato je tudi Cristina odločila, da naj se pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom preložijo na čas po volitvah. Medtem gospodarsko vodstvo dela kar narekuje podpredsednica. Centralna banka drži vzporedni dolar »zamrznjen« z boni v pesih, a navezanih na dolar. Prav te dni, ob novem razpisu, je nabrala 70.000 milijonov pesov. To bo treba enkrat vrniti. Kakor tudi posodobiti ceno uradnega dolarja, ki ga umetno držijo v okovih. V katere oblake bo šel vzporedni dolar po volitvah si strokovnjaki niso edini.

Povsod le kaos. Premalo je prostora, da bi opisali vsaj glavne dogodke preteklih dni. V Formosi še naprej preganjajo staroselce. Z izgovorom boja proti pandemiji nosečnice internirajo v »zdravstvenih zatočiščih« (prave ječe), kjer jim s carskim rezom poberejo otroke in jih potem po tednih (vedno?) vrnejo. Zadnjič so eni materi prinesli mrtvega otroka. Sekretariat za človekove pravice ter vladni Inštitut za obrambo staroselcev molčita.

Predsednik Centralne banke toži, da jim primanjkuje dolarjev, a prizna, da jih imajo ljudje v bančnih sefih in žimnicah kakih 130 tisoč milijonov. Nihče ne zaupa vladi, da bi jih investiral. Vrnemo se na trditev, da je pomanjkanje zaupanja glavna težava Argentine.

Nafta se je znova podražila za 8%. V zadnjih sedmih mesecih je cena poskočila že za 50%. Potem se pa vlada čudi, od kje in zakaj inflacija.

Predsednik je potoval v Chubut, kjer je ogenj uničil nad 300 hiš, razdejal 8.000 hektarjev gozda in zahteval dve smrtni žrtvi in število ranjenih. A je doživel napad: s kamni so obmetavali njegovo vozilo. Vrnil se je, ne da bi dopolnil program obiska. Pod pretvezo boja proti rudarstvu sta se ob njem spopadli dve nasprotni struji peronizma. Ni miru in nekaj smrdi v Argentini.

Tone Mizerit