Iz življenja v Argentini                                                                                               Leto II - Št. 1

Novo leto, staro življenje?

Srečno novo leto 2019! Voščilo velja našim zvestim bralcem, predvsem pa naši dragi Argentini, ki bo letos odločila usodo za naslednja štiri leta. V te volitve se polaga izredna važnost. A nekaj je gotovo: argentinska politična srenja je skrajno egoistična. Vsak gleda le na svoj velik ali majhen kos oblasti in jo hoče ohraniti za vsako ceno. To je temeljni dejavnik, ki pogojuje vse delovanje volilnega leta, ki je pred nami. Le če bomo imeli pred očmi to sebičnost, bomo lahko razumeli razkosanost tega volilnega leta in smisel te atomizacije.

Najprej povejmo, da je argentinski volilni sistem skrajno kaotičen. Nima primera s slovenskimi volitvami. Mirno zatrdim, daje slovenski volilni sistem eden najbolj prozornih. V Sloveniji imamo bistveno troje volitev. Po eni strani izberemo predsednika države. Potem so parlamentarne volitve, ki odločijo sestavo vlade za naslednje obdobje. In končno lokalne volitve, ko volijo župane in občinske svetnike. Vse tri so ločene in nobena ne vpliva na drugo. Bolj svobodnega odločanja si težko predstavljamo. Če izid slovenskih volitev ni tak, kot smatramo, da bi bil pozitiven za Slovenijo, je le zato, ker se slovenski volivci pač odločijo (ali ne odločijo, ker je volilna udeležba tako nizka) po kriterijih, ki jih pogojuje pol stoletja enoumja.

                                   

Maček v žaklju. V Argentini pa je vse drugače. Običajno volimo isti dan župane, občinske svetnike in šolske svetovalce, guvernerje, provincijske poslance in senatorje, predsednika, državne poslance in senatorje … Zato imamo slavne „lista sábana‟ (glasovnica rjuha), neskončno dolge, kjer je desetine imen (vsaka stranka ima svojo glasovnico in volivec izbere vse kandidate na en mah), večino katerih sploh ne poznamo. Zato običajno izberemo glasovnico po prvem vidnem imenu (predsedniški kandidat), morda še prestrižemo kategorijo guvernerja (včasih so „škarje‟ res prisotne in koristne). A prvo ime na seznamu je kot lokomotiva, ki za sabo potegne ostale kandidate. Tako običajno volimo mačka v žaklju.

Večkrat se je že govorilo o potrebi spremembe volilnega sistema. Macri je med kampanjo obljubljal to potezo in govoril o elektronskem glasovanju in predvsem o odpravi „lista sábana‟. Nekajkrat v teh letih je bilo govora o tem projektu, a ni našel odmeva v delu peronizma. Brez podpore tega pa, spričo vladne manjšine v parlamentu, nobena sprememba ni mogoča.

Da se izmaknejo tej pasti, ali pa, da jo izkoristijo v lasten namen, so guvernerji našli stransko pot. Večina provinc ima pravico, da določi datum volitev v svojem okraju. To se običajno dogaja. Kadar guverner predvideva, da mu ločene volitve koristijo (oziroma koristijo njegovi stranki), določi datum oddaljen od vsedržavnih volitev. To prihaja do izraza predvsem v sedanjem položaju. Na vladni strani je jasno, da bo Macri ponovno kandidiral. Bivša predsednica še ni javno povedala, kaj bo storila, a je možno, da se predstavi. Da se izognejo tema dvema „lokomotivama‟ je veliko guvernerjev že odločilo, da bo sklicalo predčasne volitve, oddaljene od vsedržavnih datumov.

Tako bo 2019 res „volilno leto‟. Začelo se bo že 15. februarja, ko bodo primarne volitve v provinci La Pampa, in se končalo novembra, z drugim krogom predsedniških volitev. Med enim in drugim datumom bomo sledili desetinam volitev po vsej državi. Število je tako izredno tudi, ker so še vedno v veljavi obvezne primarne volitve, ko stranke določijo svoje kandidate. Ta zakon je vzpostavil pokojni Nestor Kirchner v lastno korist, pa je potem kirchnerizmu kar nekajkrat škodil. Tudi o odpravi primarnih volitev je (zaman) sanjal Macri.

Nori volilni koledar. Če Macri ni izpeljal spremembe glede primarnih volitev ni samo zato, ker ni nabral zadostnih glasov v parlamentu. Hudobni jeziki trdijo, da je tudi on zapadel splošni sebičnosti politične srenje. Zato je razumljivo, da je sedaj največja neznanka političnega leta v Argentini vprašanje, ali bo tudi guvernerka province Buenos Aires, gospa María Eugenia Vidal, sklicala predčasne okrajne volitve. V tem okviru je datum buenosaireških volitev postal važen dejavnik vladnega uspeha.

Poglejmo. Vsemogočni župani predmestja prestolnice se nagibajo gospe Cristini, ker računajo na njej zveste glasove, ki se v teh območjih sučejo med 40 in 50%. To jim zagotovi ponovno izvolitev in večino v občinskih svetih. Če te volitve ločimo od vsedržavnih, niso več tako vezani na bivšo predsednico. Vzporedno pa ima guvernerka visoko priljubljenost in je možno, da bi ponovno zmagala. Dobiček za vlado bi bil dvojen: zagotovitev province Buenos Aires in vpliv volilne zmage v prvi argentinski provinci. A v vladi še vedno dvomijo. Morda bi vpliv guvernerke bil važen (kot lokomotiva) za zmago na predsedniških volitvah. Kaj je bolj koristno? Sedaj si belijo glave; odločili pa se bodo enkrat februarja.

Čeprav je precej dolgočasno, poglejmo vsaj glavne datume tega norega volilnega leta. Osem provinc je že določilo volilne datume. Kot smo zapisali, se začne 15. februarja v La Pampi. Po tem testu bodo glasovali v šestih drugih provincah: Neuquén, San Juan, Chubut, Entre Rios, Cordoba in Santa Fe. V La Pampi bodo splošne volitve 19. maja. Volilni koledar tudi označuje 10. marec kot datum splošnih volitev v Neuquénu. V San Juanu je guverner Sergio Uñac določil primarne volitve za 31. marca, splošne pa 2. junija. V Chubutu  bodo primarne 7. aprila in splošne 9. junija. V Entre Ríosu bodo 14. aprila glasovali za opredelitev kandidatur in 9. junija splošne. Skupina provinc, ki so že potrdile, da bodo glasovale pred avgustom, dopolnijo Santa Fe (28. april in 16. junij) in Córdoba (brez primarnih, bodo volili 12. maja). Po drugi strani pa le peščica okrožij (kot sta Salta in Formosa) ne bo spremenila svojega koledarja in bodo glasovali, ko bodo nacionalni PASO 11. avgusta in nacionalne predsedniške in parlamentarne volitve 27. oktobra. V mestu Buenos Airesu je župan Horacio Rodríguez Larreta tudi že odločil, da združi lokalne volitve z vsedržavnimi.

Glava in žep. Srce tukaj skoraj nima vpliva. Glava, kolikor jo imamo, predvsem pa žep, bosta odločala usodo volitev. Danes si nihče iz številne srenje političnih opazovalcev ne upa napovedati izida volitev. Kot smo zapisali, bo vladni kandidat predsednik Macri. Kaj pa peronizem? Vse je odvisno od gospe Cristine. Če se ona odpove predsedniški kandidaturi na oltarju skupnega nastopa, bi se položaj bistveno spremenil. Če ona kandidira, večina anket napoveduje Macrijevo zmago. A v peronizmu samem so voditelji, ki resnično nočejo imeti stika z bivšo predsednico. Sumijo celo, da bi se odpovedala kandidaturi, a obdržala v rokah vajeti odločanja. Kot je bilo nekoč geslo „Cámpora al gobierno, Perón al poder‟, sumijo, da je možno „katerakoli lutka na vlado, Cristina na oblast‟.

To je politični dejavnik (glava). Kaj pa žep? Pravzaprav je gospodarski in socialni položaj tisti, ki bo v veliki meri odločil izid. Kaj danes skrbi normalnega Argentinca? Nedavno je  resna anketa pokazala sledečo sliko: 38% prebivalstva najbolj skrbi inflacija; 30% se boji brezposelnosti; 15% trpi za pomanjkanjem varnosti; le 12% jih skrbi korupcija. Ostalih 6% pa si enako (3 + 3) razdelita vzgoja in zdravstveni sistem. Če torej vladi vsaj delno uspe prevzeti nadzorstvo nad ekonomskimi dejavniki, ima rastoče možnosti uspeha. Če se gospodarski načrt znova izjalovi - adijo zmaga.

Zato v vladi taka skrb zaradi deželnega tveganj, o katerem smo pisali pred dvema tednoma. Medtem je dosegel nov rekord 823 točk in zaključil leto na 817. Trdno ostajamo na sramotnem (in nevarnem) četrtem mestu na svetu.

Vendar v vladi kraljuje optimizem. Nekoliko pa računajo, da bo, vsaj delno, odločalo tudi srce. In da nam bo novo leto prineslo tudi novo življenje. Bog daj!