Iz življenja v Argentini

Leto IV - Št. 35

Kako bo sedaj? 

Potekajo zadnje ure pred primernimi volitvami. Deset dni nas komaj loči od prve resnične slike strankarskega položaja v deželi. Imamo kup ustanov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem javnega mnenja, pa si nobena ne upa stvarno napovedati kakšen bo izid. Preveč so se zadnjikrat opekli, da bi izpostavljali prestiž, ki (smatrajo) ga imajo. Poleg tega je zadnje čase toliko različnih dejavnikov, ki bodo vplivali na glasovanje, da se jih resni strokovnjaki ne upajo oceniti in prevesti v številke. Te volitve so nekaj čudnega. Razen zelo redkih in posebnih primerov, so vladni kandidati že določeni. V večini volilnih okrožij nastopa samo ena lista, tista, ki jo je določila Cristina. Obratno pa se opozicija izživlja v notranjih tekmovanjih, ki pa bodo končno vodili v enoten nastop.

Nekaj je jasno: v glavnih okrožjih po notranjosti države bo krepko zmagala opozicija. Zato si kirchnerizem prizadeva da bi v okolišu prestolnega mesta, kjer se nahaja njegova bistvena trdnjava, doseže razliko, ki naj bi odtehtala poraze kot v Cordobi, prestolnem mestu, Mendozi, Jujuy in drugod. Hud udarec je vlada prejela preteklo nedeljo, ko so bile volitve za guvernerja v provinci Corrientes. Saj se verjetno izidi ne bodo ponovili 12. septembra, a razlika je bila tako porazna, da vzbuja skrb celo okoli Cristine in njenega štaba.

Kaos tudi v kampanji. Da je vodstvo države na vseh področjih en velik kaos ni treba še posebej poudarjati. Teden za tednom v teh komentarjih navajamo številke, podatke in opisujemo dogodke, ki so nevredni velike in nekdaj čislane države, kot je Argentina. Celo na zdravstvenem področju, ki se zadnje leto in pol posveča predvsem koronavirusu, je položaj tako zavožen, da mednarodne ustanove smatrajo našo državo med najbolj prizadetimi glede upravljanja pandemije. Šele sedaj se je stanje cepljenja in dostave cepiv nekoliko izboljšalo, kar seveda vlada uporablja kot skoraj edino volilno orodje.

Prav na področju propagande pa doživlja razne spodrsljaje, ker ne funkcionarji, ne kandidati ne vedo, kako naj jo zastavijo. Po vzoru podpredsednice obljubljajo srečo. »Izhajamo iz težav in se bližamo veselju«, je geslo, ki pa ima kaj slabo podlago. Ker ne morejo obljubljati konkretnih uspehov, zapadajo celo prostaštvu in javno proglašajo, da je peronizem »vedno poudarjal spolno občevanje«. Zakaj je prva kandidatinja v provinci Buenos Aires padla na to področje je jasno: mladina se peronizmu oddaljuje in ona (Victoria Tolosa Paz) je skoraj nepoznana. Sedaj se je o njen veliko pisalo - torej jo bodo bolj poznali. A celo provincijski minister za varnost (Sergio Berni) je dejal, da »če ni enakosti in socialne pravice, narod ni srečen, pa naj še tako spolno občuje«. A predsednik Alberto Fernández je potrdil, da sedaj pride »čas uživanja«. Kot je tudi podprl profesorico, ki je histerično kričala na dijaka, ker ji je stavil neprijetno vprašanje glede Macrija in Cristine. Nekdo jo je posnel in objavil video. Da te »debate« koristijo mladini, meni predsednik.

Ena glavnih skrbi prebivalstva je varnost, ali bolje, pomanjkanje varnosti. Ministrica zvezne vlade za varnost (Sabina Frederic) je priznala, da je »verjetno v Švici bolj varno, a je tudi bolj dolgočasno«. Norčevanja ob tej izjavi ni bilo konca. Pa tudi ne dokazov, kako napreduje kriminal in kako trpijo najbolj zapostavljeni. Ker kampanja ne napreduje kot želijo, vlada sega po raznih orodjih - tudi po laži. Pred dnevi je omenjena Tolosa Paz, ko so jo vprašali o podjetjih, ki zapuščajo državo, omenila letalsko podjetje LATAM, češ, da je poleg Argentine odšla tudi iz Peruja, Ekvatorja in Kolumbije, kar je vsekakor laž. Iz naše države je odšla zaradi pritiskov vlade, predvsem La Cámpore, ki upravlja državno letalsko družbo in se boji uspešne konkurence. LATAM je delovala v enajstih državah a odšla samo iz Argentine. Vlada se je veselila, a 1700 brezposelnih ne bo verjelo vladni propagandi, da je »čas uživanja«.

Težav še ne bo konca. Kljub dejstvu, da se strokovnjaki izogibajo napovedi glede možnega izida, prevladuje mnenje, da je vlada v težavah. Tudi morebitna zmaga ne bo prinesla zaželenih sprememb v sestavi parlamenta. Poslanska zbornica bo še vedno prizorišče bojev in pogajanj, ki vladi doslej niso zagotovila uspehov. Res je, da se bo vladna povezava na volitvah ponovno predstavila združena; in le združen peronizem je poroštvo zmage. Tiste obrobne skupine, ki so v opozicijski Juntos (tako se sedaj imenuje Juntos por el Cambio), niti stranka, ki jo vodi Florencio Randazzo in zbira nezadovoljne peroniste, ne bosta odtehtali moči združenja. A vladne napake in spodrsljaji, predvsem pa gospodarsko in socialno stanje, izpodjedajo moč združenja.

Primer, da se peronizem lahko premaga, je preteklo nedeljo nudila provinca Corrientes. Federalni sistem dopušča, da krajevne volitve potekajo po volji in okusu provincijskih oblasti. Zato je guverner Gustavo Valdez sklical volitve za guvernerja in okrajni parlament dva tedna pred splošnimi primarnimi volitvami. Valdez se je predstavil za ponovno dobo. Je radikal, ki je, poleg ostalih strank opozicijske Juntos, združil skupine in skupinice vseh političnih barv. Tako je dosegel kar 76,76 odstotkov glasov, medtem ko je kirchnerizem zbral komaj 23,24%. Politična spretnost, oportunizem in vredno upravljanje sta lahko podlaga presenečenj. V vladi so okamneli.

Seveda se ta primer ne da posplošiti na druge province. A nekaj je jasno: nejevolja raste, in  bo še rasla. Ankete kažejo kar vsi vemo: gospodarski in socialni položaj je danes slabši kot ob nastopu sedanje vlade. Ta po skoraj dveh letih ne more kazati uspehov. Res je, da je vmes padla pandemija in uničila razne načrte. A res je tudi, da vlada dejansko nima načrtov. Najbolj pa skrbi splošno prepričanje, da bo prihodnje leto položaj še slabši. Podobno napovedujejo tudi strokovnjaki. Roberto Cachanosky, strogo liberalne usmeritve, trdi, da je položaj res boljši kot lani; a ker lani skoraj ni bilo delovanja zaradi neskončne pandemije. »Ni res, da je najhujše mino. Najhujše šele prihaja« napoveduje prepričano. Podobnega mnenja so tudi podjetniki.

»Besni glasovi«. Drugi ekonomisti svarijo pred dvojnim pojavom. Eden je zastoj v cenah javnih storitev. Elektrika, plin in voda imajo, na področju velikega Buenos Airesa, zamrznjene cene še od prej, a v pandemiji se je to le poostrilo. Vlada plačuje večji del stroškov proizvodnje. Minimalne povišice sedaj ne zadostujejo. To se ne bo moglo nadaljevati v času, ker državni deficit, kljub trdi roki ministra Guzmana, nenehno raste. To pa povzroča drug negativni pojav: država se zadolžuje. Prav te dni je potekala polemika, kdo je bolj zadolžil Argentino: Macri ali Alberto? Seveda, Macri jo je zadolžil v dolarjih, Alberto pa v pesih. A če poenotimo valuto, je sedanja vlada v tem res bolj negativna kot prejšnja. Ne zadolžuje se v dolarjih, ker ji nihče na svetu ni pripravljen več posoditi enega dolarja. A dolg v pesih, v obliki raznih bonov (predvsem Leliq), je treba vračati, medtem ko se nenehno tiskanje bankovcev brez podlage vrača v obliki neukrotljive inflacije.

Ker vlado skrbi povišanje cen, predvsem na področju prehrane, je ponovno podaljšala rok kontrole nad izvozom mesa. Meso je argentinska tradicija in »mora« biti dosegljivo prebivalstvu. Zato je maja prepovedala izvoz, da bi znižala cene na domačem trgu. Junija pa je trg delno sprostila in dovolila izvoz v višini 50% lanskega. Te dni je ta ukrep podaljšala še za dva meseca. A cene mesa so ostale stabilne in ni pričakovanega znižanja. Pa ga tudi ne bo; obratno, opazovalci napovedujejo primanjkovanje in nove povišice. Medtem pa zguba zaradi neprodanega mesa, vključeno vsa področja (kmetje, klavnice, izvoz, domača prodaja, davki, ki jih pobira država …) dosega 1.084 milijonov dolarjev. Vse to v obdobju, ko državna blagajna krvavo potrebuje deviz.

Končno pa, v zvezi z volitvami, vlado (in opozicijo) skrbi tako imenovani »voto bronca« (besen glas). Izraz so prvič uporabili časnikarji leta 2001, ko je na parlamentarnih volitvah 14. oktobra več kot štiri milijone volivcev oddalo prazne ali namenoma neveljavne glasove. Razočaranje nad politiki je povzročilo jezo, s katero je prebivalstvo kaznovalo neresne voditelje. Ti »besni glasovi« so zasedli drugo mesto na lestvici »strank«. V nekaterih okrožjih so prazni glasovi dosegli celo prvo mesto. Potem je decembra padla vlada predsednika De la Rua. Kako bo sedaj?

Tone Mizerit